Ni vse zlato, kar se sveti...

Od zadnjega vnosa je minilo zelo zelo veliko časa... spremenilo pa se je tudi ogromno stvari. Doživel sem spremembe, ki so obrnile moje življenje in čusta povsem na glavo. Spopadati se s takimi spremembami pa terja čas in voljo... obojega pa ni na pretek. Današnji vnos bo posvečen vsemu kar je zlatega (in naj bi se svetilo).

Zlato (Au) - tekom let eden izmed najbolj zaželjenih in iskanih materialov, ki simbolizira moč, bogastvo ter vpliv, pravijo pa, da predstavlja tudi tisto stvar brez katere življenje ni mogoče - sonce. S svojo živorumenkasto barvo in sijajem jemlje dih, hkrati pa poudarja svojo čistost in mogočnost. Od nekdaj so ljudje iskali možnosti kako priti do velikih količin zlata, da bi si z njim olajšali in osrečili življenje. Hipoteza: Zlato olajša življenje in te naredi srečnega.

Legende govorijo o alkimistih, ki naj bi prek starodavne skrivne formule spreminjali preproste kovine (svinec) v zlato. Formulo je bilo moč doumeti samo, če je bila oseba čistega srca, v zlatu pa ni iskala materialne koristi. To pomeni, da bi lahko alkimisti proizvedli neomejene količine zlata, vendar ga niso proizvajali zaradi vrednosti, temveč predvsem zaradi lepote in simbolizma. Njihova življenja so bila obogatena prek drugih stvari - duševnega miru, osebne sreče, zadovoljstva, dobrosrčnosti... Zanje torej hipoteza očitno ne drži.

Druge legende govorijo kako je zlato prinašalo same slabe stvari - pohlep, okrutnost, zavist,... samo pomislite na zlato runo, zlato jajce, kralja Midasa (vsaka stvar, ki se je je dotaknil, se je spremenila v zlato - in prva stvar, ki jo je spremenil so bile vrtnice)...

Je torej biti "zlat" dobro ali slabo? So "zlati" lahko le alkimisti?