Tako je, zadnji dan decembra, meseca, ki je raj za depresivne/samske/pesimistične/[vstavi po želji negativno zadevo] ljudi… in glede na stanje po svetu, jim niti ne zamerim, če so tako ali drugače skušali zbežati kam drugam.
Kamorkoli se obrneš povsod vidiš ljudi, ki so bodisi poparčkani, bodisi zaradi česa drugega radostni, nihče pa ne opazi osamljenih, razočaranih, zlomljenih src, ki tavajo naokoli z željo po bližini ljubljene osebe, oziroma bližino kogarkoli nasploh. Ali Micka pomisli na Janezka, ki jo že od 6. razreda dalje gleda s sovjimi očmi ter ji vedno z enim največjih veselj ustreže tako ali drugače, samo, da bi ga še kdaj opazila in mu namenila tistih nekaj sekund, ki Janezku privabijo srečo in toplino v srce? Odgovor je seveda dokaj preprost in kratek: NE, ker se ji NE SPLAČA (pustimo ob strani dejstvo, da je razvajena sebična p###a)!! Ajde beri dalje, da izveš kaj si o tem misli Micka…
Micka misli na svojo frizuro, na svoje sveže nalakirane nohte, na svojo novo superduper maskaro, ki jo je v eni večjih trgovin dobila po znižani ceni, na nove sexi cunje, ki jih je kupila, da bo z njimi kradla poglede moških iz kakega fancy lokala, kjer se iz terase zgolj po naključju dobro vidi kakšen plehnjat konjiček (parkiran v nasprotju z CPP kakopak) čaka svojega lastnika, da ju skupaj z izbranko (Micko) popelje v lepše dni (beri prostor kjer je ritmika mogoča).
Ja, tako je stanje in tako se godi… bolj ali manj (večinoma bolj).
Danes zvečer bojo ob prehodu na nov dan in novo leto padale želje takšne in drugačne, večinoma bojo tako kot ponavadi zgolj fraze ob katerih ljudje bolj razmišljajo kaj bi še natrosili kot pa dejansko kaj od tega za roko držečemu osebku dejansko sploh želijo/privoščijo… Si sploh predstavljate kaj bi bilo, če bi se vsem vse te zadeve, ki jim jih želite, uresničile? Ste kdaj uporabili svoje možgane tudi v to smer?
In kaj si jaz želim? Sila preprosto, hočem postati bog (torej tak, kot si ga predstavljajo verni –> vsemogočen) tako, da bi po svoji volji vplival na okolico in ljudi… Se vam to zdi egoistično/smešno/nemogoče/… in že imate miljon razlogov zakaj me ne bi smatrali za boga? Ste na slednje vprašanje odgovorili z da/ja/itak/… in če ja, čemu? Kje je vaš bog, ko ste zaradi takšnega ali drugačnega razloga doživeli nek šok, žalost, poškodbo,izgubo…? Vam je stal ob strani, je imel namen to preprečiti, je celo sam pripravil, da se je zgodilo? Pomislite na to, ko boste naslednjič vstopili skozi vrata cerkve ali druge podobnonamenske ustanove. Če se ne vmešava, je vseeno, če ima potem moč, če je ne bo uporabil, za vero samo, da je pa tam, da se vanj verjame, je pa vseeno, če to funkcijo prevzamem jaz (se prostovoljno javim in komot verujete tudi vame), pa vsaj ne bo več večnih vprašanj, ali obstaja in ali se ga lahko dojame…. Videli me boste, slišali me boste, fizično me boste čutili in s prstom boste lahko pokazali name – česar pri bogu doslej ni bilo mogoče. Če rabite tudi knjigo z zgodbico za otroke, da bodo lažje verovali vame in me častili, samo povejte, jo rade volje spišem in akoravno v njej najdete karkoli slabega javite, bomo naredili adendum, da so nekatere stvari take samo zavoljo simbolike (v resnici je drugače, lol).
Tako, to je moja skromna želja in upam, da vas bo čimveč takih, ki mi boste zaželeli, da se mi uresniči vse kar si sam želim, ker to pomeni, da bo svet naenkrat postal lepši, predvsem pa boste dobili novega rešitelja. Potem se bodo tudi Micke začele zavedati Janezkov, spoznale bodo njihovo ljubezen, ki jih bo priklenila nase, da ne bi mogli več stran – in tudi ne bi nikdar želeli.
There… happy NY now (and remember kids…worship me for I am your true salvation)
PS: "Trdim, da smo vsi ateisti. Jaz samo verjamem v enega boga manj kot vi. Ko boste razumeli zakaj zavračate vse ostale bogove razen svojega, boste razumeli zakaj jaz zavračam vašega."
Ni komentarjev:
Objavite komentar