Borba…

…med dobrim in slabim, življenjem in smrtjo, drogo in zelenjavo… Ma ni hudič, da more človek dan za dnem se vedno o nečem odločat. Včasih sem že prov sit tega! Kako bi zgledal dan, če se ti ne bi bilo treba v celih 24-ih urah niti enkrat odločit? A si sploh lahko kdo zamisli tak dan, ga je že kdo dožvel? Jst si ga, odkrito povedano, ne morem ne zamislit ne predstavlat. Že zjutri k vstanem se mi po mislih sprehodi tok stvari, da se morm že tle odločit na katero nej se sploh osredotočim. No, sej stvar ni tok naporna kadar ima človek na zalogi kakšne lepe misli (:P), ampak fakt še vedno ostaja – treba se je odločit.

Sej se zavedam, da je blo v moji Življenski legendi™ napovedano, da bom za ta svet naredu veličastne stvari in da bo to vplival na vse ljudi, ampak kaj, če jst tega nočem? Kaj, če bi raje bil egoist in bi izrablu svojo Temno™ stran za negativne učinke? Spet stvar odločitve – MOJE odločitve. Kolkokrat ste razmišljal o tem, kaj sploh lahko spremenite proti svoji volji, če nimate nobenih sredstev na razpolago? Je močna volja in upanje res zadost? Vam bojo vrjel, k boste rekl, da se dobr počutite in da ni nič narobe, da ste "srečni"? Boste lahko s tem živel iz dneva v dan, vedoč, da lažete sami seb?

No, jst lahko (nažalost). Ne bi blo prvič in dvomim, da bo zadnjič. Človek je pač ujet v svoje spomine in čustva, ki so tista, ki lahko človeka spreminjajo iz ene skrajnosti v drugo. Včeraj si bil ful prijazen, simpatičen, ustrežljiv…, nasledn dan si egoist, baraba, hladokrvna pizda… pa se za to sploh ne rabš niti trudt – pride samo od sebe, tko k sneg vsak let. In kar je za druge totalno nesprejemljivo – paše ti! Zdej spet prhaja tak čas, k ga jst najbolj sovražm. Faking veselje, ljubezen, parčki, romantika, snežna idila… Jebeš to, če veš, da si v srcu (kolker ga je sploh še ostal) nesrečen. Edina dobra stvar, ki ti tle pomaga, je kuhan vinček, pa še tega prehitr zmanjka, al pa si z avtom pa ga ne moreš zaužit tok kot bi ga hotu. Da tega, kako vsi panično razmišljajo kje bojo za novo leto, niti ne omenjam. Kaj kurac jst vem kje bom… nimam plana, povabte me, pa mogoče pridm, če bo fajn ponudba. Zakaj bi jst druge sprašval kje bojo, če mi bojo pol povedal kako bojo s punco/fantom nekje v fletni družbi, po polnoči se bojo šli pa crkljat nekam na toplo, jst bom pa gnil nek na mrazu in se delu kok sm zadovoljen in vesel novga leta. Jok brate, odpade! Nism bil rojen z dost sredinci, da bi lahko izrazu kako se počutm ob takih stvareh. In ja, kdor še ni dojel – pizdim se nad čustvi, ker so tak pofukan manipulator, da se jim ne morš upret, ampak se jim samo podrediš in trpiš karkoli ti naložijo. Sam sebe izdaš pa niti kontrole nimaš nad tem. Rataš jebeni "emo".

Nimam vam kej več rečt kot: Don't you ever dare to love me! I ain't hurting any more people!

Nuff said, zdej pa pejte štrikat or something

LP (vaš) Alki