Day #1

7.00 [sirena]

Ne se jebat, budnica že ob 7 uri zjutraj in to točno, niti minute čez… pa to je skor tko k v vojski, sam, da ti tukaj noben narednik ne "jebe" cele familije do zadnjega kolena tist moment k zamenjaš horizontani položaj za vertikalnega. Človek ne more niti svojih sanj odsanjat v temi in tišini. Mislm, sej vem, da je rana ura, trda cur.. *ahem* zlata ura, samo to je res višek. Komi včer so me dostavli v to sobano, pa še to zadrogiranega, zdej me pa že navsezgodaj v luft dvigajo. Bolš zanje, da bojo mel za to dobr razlog, drgač bom dr.Žgulju en register na zobe prtisnu – tak, da se bo vedl, od koga je dobrodošlico pobral.

7.03

Dr.Žgulj že pleše cokelni "jive" prot moji sobani, in očitno je dobre volje, da ustvarja tak poskočen ritem (ni dvakrat za rečt, če ni mel kake simpatične medicinske sestre v naročju prejšnji večer). O dohtarjih se nasplošno marsikaj govori, med drugim tud to, da mora vsaka nova medicinska sestra čez "krst", pri katerem mora en teden hodit "spodaj brez", dohtar pa je zadolžen, da "pogoje" redno preverja – z nasmeškom na faci in jezikom za zobmi (drugač kdo ve kaj vse se lahko spomne narest). Verjetno je ta "krst" tko kot spomin na prvo božično darilo… ko pride, moraš po njem planit brez zadržka, hkrati pa podaljševati njegovo trajanje uporabnosti. "Ah ja, bit zdravnik se (s)plača", sm si mislu potihem.

7.05

Dohtar mi že veli naj se slečem do spodnjega perila (is he gay or what?) in stopim na tehtnico… Očitno ga zanima v kakšnem fizičnem stanju sem, kajti, če tu ne bo problema, potem se mora posvečati le in izključno samo moji psihi. Kakorkoli že, vem, da z mojo psiho ne bo tako zlahka opravil. Sam pri sebi vem, da znam bit hudo zajeban in težak človek, če pa to lahko še kamufliram in zavijem med več osebnosti, pa spoh dobimo mission impossible. V končni fazi zakaj bi jaz njemu lajšal delo, če se tudi on ni potrudil me lepo povabiti na terapijo namesto že opisanega "spoznavnega" procesa? "Danes je izjema, da sem te prišel pogledat tako zgodaj… prvi dan vedno vse fizično pregledamo (teža, višina, obseg pasu, predklon, platfus…), ostale dni pa se ravnate po urniku, ki ti ga bo v kratkem prinesla naša nova sestra Kristi". Nato je zapisal vse potrebne podatke in žvižgajoč odšel iz sobe.

 

7.23

Odprla so se vrata in žal mi je blo, da je nisem pričakal v samih spodnjih gatah… "Uuuu jebemti, sm vedu, da s pitjem mleka človek dobro zgleda, sam zlomka, kero mlekarno si pa ti na kant spravla?", sm brez zadržkov izustil namesto lepega voščila za dobro jutro – napol v šali napol zares. "Tud teb dobro jutro", se je nasmehnila in pomežiknila s polovico para nebeško modrih očes. "Sem sestra Kristi in bom skrbela za tvoje vaje, da jih boš redno izvajal – navsezadnje ne želimo, da bi se tu notri polenil, po drugi strani pa boš imel ob izpustu z izgledom svojega telesa kaki deklini tudi kaj ponuditi". Vsekakor ne bi imel nič proti, če bi kar takoj ponudil kaj tudi njej – brez upiranja bi komot bil njena samopostrežna v upanju, da jo bolj kot ne zanima "delikatesni" oddelek. Toda gremo s stvarmi po vrsti tko kot so žeblji v krsti - vse ostalo bo že še sledilo… V roke mi je podala kopijo razpredelnice, kjer so bili termini in opisi vaj, ki jih bom delal. Obsega vse od trebušnjakov, sklec, poskokov, počepov, dviganja uteži,… do same meditacije, da se po končani fizični obremenitvi sprostim.

7.30

Začel sem z vajami in delal serije kot je predpisano, Kristi pa me je iz moje postelje nadzorovala. Nisem si mogel pomagati, da ne bi med vadbo razmišljal o verodostojnosti govoric "krsta". "Matr kva bi dal, da bi lahko sčekiral, če je spodaj res brez. Bog si jo vedi, kako frizurco skriva, predvidevam pa, da ni dolgodlake sorte – navsezadnje so dandanes te tako redke, kot prosti parkirplaci v Ljubljani". Po dveh urah telovadbe je bilo na vrsti sproščanje. "Pustila te bom, da se skoncentriraš v tišni in samoti, poskušaj pa svoje misli preusmeriti v pozitivno smer – dihaj enakomerno ter predvsem bodi sproščen", to rekoč je zopet pomežiknila in zapustila sobo. "To bo to ja, skoncentriram naj se, ko pa si mi malo prej s svojo linijo polnila hormone, da jih zdej raznaša k atome ob kakih nevarnih kemičnih reakcijah. Sama si si kriva, da te bom sanjal dons ponoč in vrjemi, če bi ti vedla kake sanje to bodo… se ne boš jutr z nasmeškom vrnila"… ni mi preostalo drugega, kot da zaprem oči in odplavam čimdlje stran…

 

12.00

Nisem mogu vrjet… dejansko sm zašel v čist drugo stanje in meditiral slabe dve uri in pol. Pa kako dobr sm se počutu, čist k prerojen. Tik za tem mi je nekdo od osebja prinesel moje kosilo… "Jebemti, sama zelenjava, pa kaj me mate za vegetarianca al kaj… meso mi dejte, "trdo" hrano, ne pa ta ščiš" sm se razburjal, dokler je bil možak iz osebja še v percepcijskem radiju. Dvomim, da bo kaj spremenilo, vendar vsaj ne bodo se mogli zgovarjati, da jim nisem rekel…

12.27

Po kosilu je predviden čas za počitek, da se hrana lepo prebavi in da lahko spustiš smrdljive prdce izven prisotnosti katerega zaposlenega. Glede na zelenjavo, ki sem jo zaužil, sem z veseljem spuščal odvečne vetrove, hkrati pa sem za zabavo poskušal zvočno imitirati "kalašnikov party". Hip zatem sem se lepo pokril in pomislil na Kristi, nato pa zaspal do 16. ure.

16.18

Ker je bil to moj prvi dan sem moral napisati svoje mišljenje o svetu ter kako jaz mislim, da ostali svet doživlja mene. Na podlagi pisanja bo potem dr.Žgulj prilagajal intenzivnost pogovorov in terapij. Kljub vsemu sem si dal duška in podrobno opisal zadeve kot jih sam vidim – še posebej sm se rade volje dotaknil Cerkve in duhovščine. O, ja, tle bom imel vedno kaj sočnega za povedat… Morda boste kdaj deležni tega sestavka, če bo dr.Žgulj mnenja, da dotične misli lahko ugledajo luč sveta in niso nikomur nevarne… do takrat je bolje, da ostanete zvesti svojim prepričanjem.

18.00

Čas za zdravila. Ne vem sicer kaj zaene sirupe in tablete sem pil, vendar začuda niso imeli tako slabega okusa.. morda bi se jih kar privadil… pazit moram samo, da ne bom ratal odvisen od teh tablet, ker pol se mi slaba piše. Verjetno mi bodo sčasoma tako ali tako zmanjšali odmerek. Do 19.ure sem razmišljal malce o tem koga vse pogešam.. kar dosti vas je – upam, da tudi vam prebliskne kaka misel o meni.

19.00

Večerja (popečen kruhek, maslo in marmelada). Za prvo silo bo, vendar, če bom vsak dan dobival tako majhne porcije, me po dveh tednih ne bo več nikjer videti. Zraven razmišljam kaj vse vam bom danes napisal v svojem povzetku in česa res ne smem pozabiti (sej Kristi sem vam že omenil ane :P). Tist čas pred spanjem, ko mi bodo dovolili uporabo računalnika, da vam vse to napišem, zato je bolje, da imam vsaj nekaj vnaprej pripravljeno. Če boste želeli, vam drugič lahko še kaj dodam ali prihranim, odvisno od vašega odziva. Vedite, da mislim na vas in da kljub temu, da ne bomo imeli tistega stika kot ponavadi… si zaslužite objem… ker se spodobi in je pravično.

 

22.37

Tako, naredili so izjemo in mi pustili malce več časa, da sem spisal vse potrebno – upam, da internet ne bo zahinavil, saj je to edini stik prek katerega se bomo slišali. Tudi vi ne odlašajte in napišite kako ste kaj… da bom vsaj kolikor toliko na tekočem…

Ps: če ne pridem vem do konca BB naj mi en sporoči kdo je zmagal ;)

Lahko noč in pax vobiscum,

Jure